Ob začetku novega koledarskega leta so voditelji in vidni politiki v Papui Novi Gvineji ter Južni Koreji poudarili nujnost nacionalne stabilnosti, gospodarske rasti in socialne kohezije. V Papui Novi Gvineji je veteran sir Puka Temu opozoril na vse večje pritiske, s katerimi se spopadajo tamkajšnje družine zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, visoke stopnje kriminala in omejenih možnosti za zaposlitev. Temu je izpostavil, da se gospodinjstva vse bolj zanašajo na širše sorodstvene mreže, saj osnovne državne storitve pogosto ne dosežejo prebivalstva, hkrati pa je pozval vlado k nujnim investicijam v kmetijstvo in predelovalno industrijo. Sočasno je predsednik avtonomne regije Bougainville Ishmael Toroama potrdil zavezanost k osamosvojitvi od Papue Nove Gvineje in poudaril, da politični napredek zahteva močne gospodarske temelje, vključno z oživljanjem rudnika Panguna in vzpostavitvijo lastne rafinerije zlata. Na drugi strani je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung izpostavil narodno enotnost kot kritično nalogo za prihodnji razvoj države. Lee je v svojem nagovoru poudaril, da skrajna politična razhajanja in delitve v družbi zavirajo napredek, ter pozval k sodelovanju med vlado, gospodarstvom in sindikati za dosego skupne blaginje.

Predsednik Bougainvilla Ishmael Toroama je ob začetku novega leta poudaril prioritete za neodvisnost in razvoj. Hkrati pa se prebivalci Papue Nove Gvineje soočajo z naraščajočimi stroški življenja, kriminalom in omejenimi možnostmi zaposlitve, kot je opozoril Sir Puka Temu.

Opozicijski voditelji v Gambiji in Papuanski Novi Gvineji so ob prehodu v novo leto podali ostre kritike na račun trenutnih oblasti in pozvali k korenitim spremembam. V Gambiji je vodja opozicije Ousainou Darboe izrazil globoko razočaranje nad pomanjkanjem napredka pri prehodu iz avtokratskih teženj k novemu ustavnemu redu, kljub praznovanju diamantnega jubileja države. Darboe je izpostavil, da se država spopada z razsežno korupcijo, visokimi življenjskimi stroški in neučinkovitimi javnimi institucijami, kar vodi v splošno stagnacijo. Podobno kritičen je bil nekdanji premier Papuanske Nove Gvineje Peter O'Neill, ki je državljane pozval, naj v letu 2026 zahtevajo pošteno vodstvo in odgovornost. O'Neill je vlado Jamesa Marapeja obtožil širjenja propagande in praznih obljub, ki ne odražajo realnega stanja na terenu, kjer se prebivalci borijo z naraščajočimi cenami in omejenim dostopom do osnovnih storitev. Opozoril je tudi na zaskrbljujoč razvoj v sodstvu in poudaril, da sta doslednost pravnih precedentov ter stabilnost ključni za zaupanje javnosti v demokratične temelje države.

Premier Papue Nove Gvineje, James Marape, je napovedal, da bo leto 2026 ključno za izpolnitev obljub pred volitvami leta 2027. Od voditeljev in javnih uslužbencev pričakuje pospešeno delo pri doseganju zastavljenih ciljev. Podobno je italijanska premierka Giorgia Meloni opozorila svoje osebje, da bo leto 2026 še zahtevnejše od leta 2025.

Indija in Nova Zelandija sta sklenili sporazum o prosti trgovini, ki naj bi spodbudil trgovino, naložbe in mobilnost med državama. Indija bo omogočila breztarifen dostop za več kot polovico izvoza Nove Zelandije, kar naj bi znižalo cene številnih izdelkov. Nova Zelandija bo omogočila breztarifen dostop do 100 % indijskega izvoza. Sporazum naj bi ustvaril nova delovna mesta in pritegnil naložbe v različne sektorje, kot je kmetijstvo. Pričakuje se, da bo sporazum pozitivno vplival na indijske kmete, industrije, ki so delovno intenzivne, in študente.

Poslanec iz Papue Nove Gvineje, James Nomane, je opozoril, da državo pod vlado Jamesa Marapeja čaka 'proračunska bomba', saj naj bi se fiskalni položaj poslabšal na raven, ki je ni bilo že desetletja. Nomane trdi, da uradni proračunski dokumenti med letoma 2019 in 2025 razkrivajo 'brezskrbno zadolževanje, kronične primanjkljaje in propadajoče storitve'. Premier Marape je zavrnil te kritike in dejal, da se gospodarstvo države krepi kljub globalnim izzivom, kot so COVID-19, inflacija in motnje v dobavnih verigah.

Indonezija je podelila naziv narodnega heroja nekdanjemu predsedniku Suhartu, kar je povzročilo proteste in ogorčenje skupin za človekove pravice. Kritiki menijo, da gre za poskus prikrivanja kršitev človekovih pravic med njegovo tridesetletno vladavino, ki se je končala leta 1998 s protesti.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji je Donald Trump znižal carine na Kitajsko. Senat ZDA je sprejel resolucijo, ki bi odpravila številne Trumpove carine po svetu, kar kaže na nezadovoljstvo s njegovo trgovinsko politiko. Kitajski predsednik Xi se je oglasil po srečanju s Trumpom. Uvedba novih pristaniških taks med ZDA in Kitajsko je bila preložena za eno leto.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi neuspešnih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Trump je dejal, da pogovori s Putinom o Ukrajini "ne pripeljejo nikamor" in uvedel sankcije proti največjim ruskim naftnim podjetjem, Rosneftu in Lukoilu. Trump je tudi pozval Zelenskega, da bi bil "bolj razumen".

Japonski parlament je izvolil strogo konservativno Sanae Takaichi za prvo žensko premierko države po koalicijski pogodbi vladajoče Liberalno demokratske stranke z novim partnerjem.

Med nogometno tekmo med Norveško in Izraelom je prišlo do pro-palestinskih protestov, ki jih je norveška policija razgnala s poprovim sprejem. V Sydneyju pa se je zbralo več deset tisoč ljudi na pro-palestinskem shodu, ki je po navedbah organizatorjev potekal mirno, podobni shodi so bili organizirani tudi drugod po Avstraliji. Erling Haaland je na tekmi dosegel tri zadetke.

Med propalestinskimi protesti v Lahoreju v Pakistanu je prišlo do nasilja, posledično pa do aretacij. Mož ženske, ki je uničevala spominske trakove za žrtve 7. oktobra v Londonu, je trdil, da jo je napadel Mossad. V Avstraliji in Evropi so potekali množični propalestinski protesti, v Trstu pa se je zbrala manjša skupina protestnikov na Borznem trgu.

Propalestinski protesti so potekali v Oslu pred kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo med Norveško in Izraelom, kjer je policija uporabila solzivec. Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir, je napovedala, da bo, če bo izvoljena, premestila veleposlaništvo svoje države iz Tel Aviva v Jeruzalem. Nekdanji zdravnik NHS pa je širil teorijo zarote, da je bil napad na sinagogo v Manchestru operacija pod lažno zastavo za povečanje podpore Izraelu.

Predsednik Trump je jezno pozval Fox News, ker so gostili demokratskega senatorja za razpravo o zaprtju vlade. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je trdil, da republikanci delajo "non-stop" in da so demokrati ustvarili "rdeči sled", medtem ko se je zaprtje vlade podaljšalo v šesti dan, grozijo pa tudi odpuščanja. Johnson je tudi izjavil, da republikanci delajo na izboljšanju zdravstvenega varstva v ZDA.

Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, deset let po tem, ko so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom. Iran zanika vojaške namene svojega jedrskega programa, medtem ko zahodne sile ponovno aktivirajo sankcije, kar slabi iransko gospodarstvo. Iranski poveljnik Abolfazl Shekarchi je izjavil, da Iran ne potrebuje dovoljenja za krepitev svojih obrambnih sposobnosti.

V Salomonovih otokih se je začel letni vrh Pacifiškega otoškega foruma, kjer so se voditelji osredotočili na podnebne spremembe in varnost. Kitajska in ZDA nista bili povabljeni na srečanje.

Pakistan začenja prvo nacionalno kampanjo cepljenja proti raku, s ciljem cepljenja 13 milijonov deklet, starih od 9 do 14 let, s posamičnim odmerkom. V naslednjih treh letih nameravajo cepiti 18 milijonov deklet. Hkrati bo v Veliki Britaniji približno 300.000 več pacientov dobilo možnost cepljenja proti pasovcu, boleči virusni okužbi.